Uporaba dodatkov za sklepe, protibolečinskih pripravkov ali izvajanje fizikalne terapije ni nujno vezano na visoko starost živali. Degenerativne spremembe sklepov so namreč lahko posledica poškodb (strganje kolenskih vezi), genetsko pogojenih nesorazmerij v sklepih (displazija komolcev, kolkov), dednih nagnjenj k hrustančnim nepravilnostim (osteohondroza), … .
Vsak lastnik psa, ki ima toge, slabo gibljive okončine, mora poznati vsaj nekaj osnov o preventivi ter zdravljenju sklepnih obolenj, pričenši z razumevanjem struktur in normalnega funkcioniranja tega dela gibal.
NORMALNI SKLEPI
Okostje povezuje več različnih vrst sklepov. Fibrozne ploščice, ki ločujejo hrbtenična vretenca in hkrati omogočajo veliko gibljivost hrbtu, so posebne vrste sklepov. Medtem ko sklep, ki drži skupaj obe spodnji čeljusti (simfiza), opravlja svojo funkcijo tako, da obema kostema zmanjšuje gibanje in ne da omogoča njuno čim boljšo gibljivost. V telesu pa je večina sklepov sinovialnega (diartroidnega) tipa: sestavljajo ga dve nasprotujoči si kosti in vezivna ovojnica (kapsula). Seveda pa je struktura sklepa ter njegovo funkcioniranje mnogo bolj komplicirano, saj omogoča drsenje kosti eno po drugi čez gladek hrustanec z minimalnim trenjem ne glede na stopnjo aktivnosti, obremenjenosti živali in to tekom njenega življenja vse do konca.
Pri prevenciji razvoja artritisa je najpomembnejše vzdrževanje normalnih sklepnih struktur. To pomeni ravnovesje v oskrbi telesa z določenimi strukturnimi sestavinami, kemičnimi substancami kot prehranskimi dodatki za krepitev, izgradnjo in celjenje sklepnega hrustanca.
SKLEPNI HRUSTANEC je vrsta hrustanca, ki pokriva konce kosti v sklepu in omogoča njihovo drsnost. Pri tem moramo vedeti, da ga gradita celični del (hondrociti, ki producirajo matriks) in sklepni matriks (glede na kostno tkivo mehkejši material, ki v hrustancu prevladuje). Slednji je sestavljen iz kolagenskih vlaken (dajejo oporo, strukturo tkivom) ter proteoglikanov (obdajajo kolagen), ki so sestavljeni iz beljakovinske molekule, okrog nje pa so ščetinasto razporejeni glikozaminoglikani (GAG). To je struktura, katera omogoča (podobno spužvi) črpanje vode in s tem mehkost hrustanca, istočasno pa tudi njegovo spolzkost na sklepnih površinah. Najpomembnejše GAG molekule so:
- hondroitin sulfat,
- keratan sulfat ali glukozamin,
- dermatan sulfat,
- hialuronska kislina (ne spada med proteoglikane, ampak jih povezuje skupaj v matriksu).
SKLEPNA KAPSULA (sinovialna membrana) obvija in zapira sklepne dele. Zgrajena je iz zunanje, čvrste ter notranje plasti, ki izloča sklepno tekočino. Le-ta omogoča prehrano in drsnost sklepu, ovojnica pa mehansko ščiti sklep pred vstopom nečistoč vanj in poškodbami. Sestavljajo jo dve vrsti celic: tip A (čistijo sinovijo, sklepno tekočino) in tip B celic sinoviocitov (producirajo hialuronsko komponento, pomemben sklepni lubrikant).
DEGENERATIVNI ARTRITIS
Kadar pride do poškodbe ali enostavno do neskladja (tudi prirojenega) v sklepu, postane sklepni hrustanec hrapav, lahko poči, se odlušči ali celo obrabi. Sklepna kapsula se vname, oteče in vse skupaj ne deluje več normalno: kontaminenti vstopijo v sklep, lubrikantna tekočina izgubi funkcijo in na koncu se postopno razvije slabo delujoč in boleč sklep.
Lepo bi bilo, če bi obstajala čarobna tabletka, ki bi vašega težko gibljivega, trdega, starega psa ali mačkona spremenila v mladega, poskočnega psička oz. mačka. A žal temu ni tako. Kljub nenehnemu napredku v vrstah, načinih in uspehih terapije artritisov, ostaja življenje s tako obolelo živaljo obremenjujoč izziv.
FIZIKALNA TERAPIJA
Cilj terapije je ublažiti bolečino in vnetje, istočasno pa zagotoviti tudi kemične substance za izgradnjo in samozdravljenje hrustanca. Živali z artritisom je na voljo mnogo različnih zdravil, vendar ob tem ne smemo pozabiti na vzdrževanje optimalne telesne teže in primerno fizično aktivnost. Slednja je odlična fizikalna terapija, ki preprečuje izgubo mišične mase in s tem opore sklepu. Masaža in nežno raztegovanje, krčenje sklepa je prav tako lahko dobrodejno. Tako je terapija obolelega sklepa vedno kombinacija različnih, za individualno stanje primernih oblik. Le-te določa veterinar specialist.
Kar nekaj vaj lahko izvajate doma, po navodilih fizioterapevta. Ob tem je potrebno poudariti, da nobena izvedena vaja ne sme v nobenem primeru povzročati bolečine pri pacientu. Več časa boste posvetili razmigavanju, boljši bo rezultat. In tem bolj je napredovano sklepno obolenje, tem boljši bo rezultat ustrezne in redne fizioterapije.
TERAPIJA Z ZDRAVILI
Degenerativna sklepna obolenja so prva na listi povzročiteljev kronične bolečine pri mačkah in psih. Stanje je posledica dolgotrajnega stresnega delovanja na sklep iz različni razlogov (stara poškodba, neskladni sklepi, …). Medtem ko je kirurški poseg v določenih situacijah lahko rešitev problema, pa v večini primerov proces postane ireverzibilen. V teh primerih je potrebno fokus zdravljenja usmeriti v preprečevanje slabšanja stanja. Zdravila, primerna za to vrsto pristopa, se delijo v počasi in hitro delujoča. Večinoma se obe vrsti lahko kombinirata (multimodalen pristop) in tako ustvarita mnogo boljši rezultat zdravljenja, kot pri uporabi samo ene vrste terapije.
POČASI DELUJOČE SUBSTANCE
Kot že ime pove, ta vrsta zdravila pokaže svoj učinek šele po nekaj tednih oz. mesecih redne uporabe. Izboljšuje sklepno funkcijo in pomaga pri lajšanju bolečin. Se pa tretirajo kot prehranski dodatki in so prva izbira pri zdravljenju sklepov mačk in psov, tudi v kombinaciji s protivnetnimi tabletami.
GLUKOZAMIN in HONDROITIN SULFAT pridobivajo večinoma iz morskih školjk. Pomagata (kot gradnika hrustanca) pri regeneraciji sklepnih površin. Na dolgi rok pa delujeta tudi protivnetno.
OMEGA TRI MAŠČOBNE KISLINE iz olja rib (npr. lososovo olje), ki živijo v hladnih vodah, se prvenstveno uporabljajo v zdravljenju kožnih obolenj. Vendar se dobri učinki ob dolgotrajni uporabi kažejo tudi pri artritičnih pacientih.
Antiinflamatorno delovanje, predvsem v sklepih, kaže tudi MSM (metilsulfonil metan), ki je naravni vir žvepla, le-ta pa osnovni element glikozaminoglikanov kot bistva hrustanca. Naj bi deloval tudi skupaj z ANTIOKSIDANTI (npr. vitamin C in E), ki kot lovilci prostih radikalov ščitijo vsa tkiva pred staranjem in z njim povezanim propadanjem tkiv.
HITRO DELUJOČA ZDRAVILA
Večina živali z artritično bolečino potrebuje olajšanje bolečine takoj in ne šele čez en ali dva meseca, ko začnejo kazati učinek hondroprotektivni dodatki. Tako je uporaba analgetičnih zdravil pogosta.
Mačke so za uporabo NESTEROIDNIH PROTIVNETNIH pripravkov nekoliko delikatne, psi pa jih dokaj dobro prenašajo tudi ob dolgotrajni uporabi. Mednje prištevamo učinkovine karprofen (Rimadyl, Rycarfa), meloksikam (Metacam, Loxicom), firokoksib. Le-ti delujejo hitro tako, da zavirajo tvorbo in delovanje vnetnih substanc, ki povzročajo bolečino v sklepih ter poškodbo hrustanca. Nekateri od njih (novejša zdravila) so specifična in bolj ali manj uspešno zavirajo točno določene vrste in oblike teh kemičnih molekul. Pred uporabo te vrste zdravil, je vedno priporočljivo opraviti vsaj osnovno krvno diagnostiko. Večina zdravil z enakim delovanjem ter uporabo pri ljudeh pa je za živali toksična ali celo smrtno nevarna. Zato se ji moramo izogniti! Prav tako tudi kombinacijam različnih zgoraj omenjenih zdravil.
KORTIKOSTEROIDNI hormoni (prednizolon, deksametazon) inhibirajo nastajanje mediatorjev vnetja bolj široko (ne le prostaglandinov ampak tudi levkotrienov), kar pomeni, da zavirajo kakršnekoli vnetne reakcije v organizmu: artritis, nadražena koža, imunsko pogojene bolezni, … . Zato uporaba zdravil iz te skupine ni najbolj primerna pri reševanju bolečih sklepov. Njihova dolgotrajna uporaba pa prinese tudi kar nekaj neželenih stranskih učinkov: zaviranje obrambnega odgovora, slabo celjenje ran in rast dlak, povečano pitje (in lulanje, občasno tudi apetit), mišična slabost, predispozicija za razvoj sladkorne bolezni.
Včasih kombiniranje protivnetnih zdravil in snovi za izgradnjo sklepnega hrustanca ni zadostno za kontrolo bolečine. Takrat se odločamo za dodatek zdravil, ki delujejo strogo ANALGETIČNO in ne vplivajo na vnetni odgovor. Najpogosteje uporabljamo tramadol (Tramal), pa tudi amatadin, gabapentin. Sinergizem z nesteriodnimi pripravki daje tako boljše rezultate kot uporaba vsake od teh substanc samostojno.