Ste pripravljeni na hitre, male, kosmate tačke? Če ste, kljub temu , da je leglo psičkov nenačrtovano, potem potrebujete nekaj vsaj osnovnih napotkov. Kajti, imeti mladičke, zna zveneti sila prijetno in lahko, saj mama psička naredi vse delo, vendar se v nekaterih primerih lahko zasuče v drugo smer. Zato bodite pripravljeni na izziv že mnogo prej!
SKRB ZA BODOČO PASJO MAMO
Breje psice ne smemo CEPITI, ker cepivo lahko škoduje razvijajočim se plodovom. Vakcinacijo opravimo pred parjenjem, saj le tako omogočimo, da se preko kolostruma (prvega mleka po porodu) prenese odpornost proti kužnim obolenjem na novorojene mladiče.
Proti PARAZITOM dajemo ustrezne pripravke, ki so registrirani za to obdobje. Vsa zdravila proti srčni glisti so varna med brejostjo in dojenjem. Kar pa se tiče endoparazitikov proti glistam in trakuljam, pa je situacija drugačna: redki so primerni med brejostjo, zato se o njihovi uporabi prej posvetujte z veterinarji. Seveda pa je tudi pri tem veliko bolj pomembna predhodna preventiva in redno dajanje pred parjenjem. Ektoparazitiki proti bolham in klopom (tudi garjam) so pomembni že zaradi dobrega zdravstvenega stanja pred brejostjo, še bolj pa po kotitvi, ko močna invazija parazitov lahko usodno vpliva na zdravje ter preživetje mladičev.
Okrog treh tednov brejosti se lahko pojavi blaga neješčnost in slabost, ki pa izzvenita v roku tedna. V drugi polovici obdobja (po 35. dnevu) so prehranske zahteve bodoče mame že spremenjene: zviša se ješčnost, potrebna je večja količina kvalitetne HRANE (primerna je hrana za mladiče, ki jo nadaljujemo tudi med dojenjem) z ustrezno kalorično (potrebe so dvakrat, med dojenjem pa celo trikrat večje kot v nebrejem stanju) ter vitaminsko-mineralno sestavo (dodajanje kalcijevih pripravkov odsvetujemo, ker zavirajo izločanje njej lastnega hormona, ki je zelo pomemben med laktacijo). S tem se izognemo hudim metabolnim motnjam (presnova kalcija) in poskrbimo za dobro zdravstveno kondicijo psice ter posredno njenih mladičev.
Prav tako moramo paziti na FIZIČNO KONDICIJO psičke. Normalna aktivnost naj se nadaljuje vse do četrtega oz. šestega tedna brejosti, ko se omeji na zmerno dolge sprehode (za stresno se šteje intenzivno treniranje, razstavljanje, …). Prekomerna teža je tudi pri brejih psicah nevarno tveganje: zvišanje krvnega sladkorja predstavlja riziko za leglo. Vendar brejost ni obdobje oz. priložnost za shujševalne kure. To je treba rešiti še pred parjenjem!
Nekje v šestem ali sedmem tednu brejosti naj psico PREGLEDA VETERINAR. Takrat je skelet plodov že kalcificiran in lahko se opravi rentgenski posnetek, ki je edina metoda za zanesljivo določanje števila mladičev pred porodom. Že nekaj tednov prej pa lahko naredimo ultrazvočni pregled in določimo strukturo ter prisotnost živih plodov. Za potrditev brejosti opravljamo tudi krvne teste (hormon relaksin): kri odvzamemo po četrtem tednu po parjenju.
IZOLACIJA psice pred drugimi psi se izvede po zadnjem pregledu v veterinarski ambulanti: od treh tednov pred do treh tednov po porodu. S tem se izognemo prenosu ter infekciji z virusom pasjega Herpesa preko nosnih izcedkov in sline (možne so tudi okužbe ob spolnem odnosu). Pri odraslih osebkih povzroča simptome blagega prehlada (večinoma pa okužbo prebolevajo brez kliničnih znakov), pri mladičih pa povzroči masovni pogin po porodu ( v starosti nekaj tednov do meseca) ali celo odmiranje zarodkov v maternici med brejostjo.
Brejost psic traja v povprečju 63 dni (obdobje variira od 58 do 68 dni, odvisno od starosti matere ter števila mladičev). Par tednov pred pričakovanim porodom moramo pripraviti primeren KOTILNIK, varen, miren in udoben prostor, ki se mu psička pravočasno privadi in ga vzame za svojega. S tem poskusimo stres okolja čim bolj zmanjšati. Psički tu omogočimo neovirano gibanje, hkrati pa mladičem nudimo varnost in omejenost.
FAZE PORODA
Ko se bliža pričakovani dan poroda, je priporočljivo meriti telesno temperaturo psice (v danki): ko temperatura pade za eno stopinjo od njene normalne (potrebno je opraviti meritve isti del dneva nekajkrat prej!), lahko porod pričakujemo znotraj naslednjih 24 ur.
PRVA faza
Med to fazo se pojavijo krči maternice: psica je nemirna, opazna je blaga tresavica, sopenje, lahko koplje po ležišču in bruha. Vse to je normalno. Lastnik mora v tej fazi skrbeti le, da ima žival vodo na voljo (hrane ji raje ne ponujajmo). Obdobje je lahko dolgo tudi 12 ur ali več in sovpada s procesom širjenja materničnega vratu (porodne poti), ki se pripravlja na pasažo plodov.
DRUGA in TRETJA faza
Druga stopnja poroda je za psico najtežja, iztiskanje mladičev, ki mu sledi tretja faza z izločanjem posteljice. Včasih plodu ne sledijo plodne ovojnice, ampak sorojenec in nato šele placenti. Pričakujte tudi, da se bo približno polovica psičkov skotila z repkom naprej.
V minuti do dveh mama novorojenca očisti ovojnic (s tem prepreči, da bi se mladič zadušil), po tem času pa lahko to storimo tudi sami ( če ne opravi sama) s pomočjo čiste brisače. Popkovino pregrizne ali pa jo mi prerežemo (ne trgamo) in zavozlamo približno dva do tri centimetre stran od trebuščka mladiča. Psica placente rada poje, kar pa ji je bolje preprečiti, saj temu običajno sledijo prebavne težave (bruhanje, driska).
Pričakujte mladiče vsakih 45 do 60 minut po 10 do 30 minutah močnih popadkov. Normalno je, da si psica med porodom (dvema plodovoma) vzame daljši počitek (tudi štiri ure, brez krčev). Če pa se hudo napenja več kot eno uro skupaj oz. je presledek med mladičema precej daljši od štirih ur, je potrebno kontaktirati veterinarja. Slednje je nujno tudi, če se porod ne prične v roku dneva ali dveh po padcu telesne temperature, če psica kaže izjemno hudo bolečino ali če je brejost podaljšana preko 70. dneva po zadnji sparitvi.
Po zaključenem porodu je normalno, da mama razvije nekoliko povišano temperaturo v dnevu ali dveh (stanje živali pa je v mejah normale). Tudi nožnični izcedek (brez neprijetnega vonja, zelene ali temno rdeče barve) lahko ostane v manjši količini vse do osem tednov po porodu.
POPORODNO OBDOBJE
Večina psičk je dobrih mater in primerno poskrbi za svoje mladičke: polno jih doji do nekje šestega tedna njihove starosti, ko materinemu obroku že pričnemo dodajati kašasto in kasneje trdo hrano. Tako so pri osmih do devetih tednih že samostojni (kar se hrane tiče) ter jih lahko oddamo v nov dom.
Problemi v tem obdobju so redki in zahtevajo obisk pri veterinarju čim prej: mama psica se slabo počuti, kaže bolečino, nenormalen vaginalni izloček, ne skrbi za potomce oz. so le-ti nemirni, podhranjeni in neješči. Vse našteto je lahko klinični znak enega od sledečih stanj.
METRITIS ( vnetje maternice )
Razvije se nekaj dni po porodu kot posledica zaostalih posteljic ali njihovih tkiv, poškodb rodil med porodom, večinoma pa spremlja tudi porod z asistenco. Žival ima vročino, je nemirna, neješča, nezainteresirana za mladiče, upade ji produkcija mleka, vonj nožničnega izcedka je smrdeč. Rešitev je zdravljenje okužbe in eventuelna sterilizacija.
EKLAMPSIJA
To metabolno neravnovesje v mineralih se pojavi v prvih treh tednih po porodu (ko je mlečnost na višku), kot posledica težav pri zadovoljevanju potreb in črpanju kalcija. Pojavlja se predvsem pri malih pasmah, ki so dobivale mineralno vitaminske dodatke. Izraža se kot nervoznost, nemir, nezainteresiranost za psičke, zvezana hoja. Vse to napreduje v mišične krče, nestabilnost, vročino, živčne napade.
MASTITIS ( vnetje mlečne žleze )
Vneta žleza je rdeča, topla in na dotik boleča, trde konsistence (medtem ko je zdrava mehka, neobčutljiva). Na splošno psica ne kaže otopelosti (razen v napredovani fazi), kaže pa nelagodje ob sesanju, ki ga mladičem odteguje. Kljub temu je redno sesanje ter s tem praznjenje dojk potrebno (psičkom sam proces ne škodi), priporočena je uporaba toplih obkladkov. Večinoma veterinar predpiše antibiotično in analgetično terapijo.
NEGA PSIČKOV
Včasih nesreča, bolezen ali neustrezno materinstvo lastnike prisili v vlogo nadomestnih pasjih mater.
Najpomembnejša naloga je obdržati mladiče skupaj, na toplem in suhem: priskrbimo jim mehko, ogreto (grelna blazina ali posoda), čisto (redna menjava pleničnih podlog) LEŽIŠČE z visokimi stranicami (da ne padejo ven), ki ga enostavno čistimo in po potrebi razkužujemo. Če pade telesna temperatura pod 34,5 st. C, psičkom pade število srčnih utripov, preneha črevesna motorika in stanje podhladitve privede do pogina.
Druga pomembna stvar je HRANA. Obstaja veliko že pripravljenih formul za vzgojo mladičev: v obliki tekočine ali prahu (slednji je uporabnejši, saj njegovo gostoto prilagajamo starosti ter zdravstvenemu stanju). Tudi doma lahko pripravimo kvalitetno hrano: skodelica polnomastnega mleka + čajna žlička rastlinskega olja + kapljica multivitaminskega pripravka + dva jajčna rumenjaka. Sestavine enakomerno zmešamo v mešalniku in pustimo, da se izločijo zračni mehurčki. Pripravljeno mleko natočimo v stekleničko s cucljem (luknjo vanj naredimo s škarjami ali segreto šivanko) ter vse skupaj pogrejemo (pred hranjenjem preizkusimo okus in temperaturo). Hranimo jih vsaki dve do tri ure čez dan (tako bodo verjetno prespali noč) v pokončnem položaju, potem jih nežno masiramo (pospešimo podrigavanje). Za hranjenje jih ne budimo, saj ko bodo lačni, nam bodo to glasno dali vedeti. Je pa priporočljivo psičke redno tehtati: v prvih 24 urah izgubijo 10% porodne teže, kasneje pa je njen prirast nekje od 5 do 10% dnevno.
Poskrbeti pa je potrebno tudi za normalno ODVAJANJE. Kajti: kar gre noter, mora tudi ven! Mladički za to v prvih tednih niso sposobni sami poskrbeti. Tako jim mora lastnik nadomestiti materino nego: redno uporabimo večji kosem vate in z njim drgnemo po spolovilu ter zadnjiku. S tem sprožimo refleksno odvajanje, po katerem moramo poskrbeti za čistočo (lahko uporabimo blag šampon v topli vodi, po umivanju živalco dobro osušimo). Ne sme vas motiti mehko in svetlo (rumeno) blato ali okrogel trebušček. To je normalno. Če pa niste prepričani, se le čim prej posvetujte z veterinarjem.
Z gosto hrano pričnemo, ko cuclja ne sesajo več, ampak ga že žvečijo in grizejo (starost tri do štiri tedne). Dajemo paštetasto strukturo hrane in čez nekaj tednov (med 4 in 6 tedni) že hrano trde konzistence. V nov dom jih ODDAMO pri starosti osmih tednov, ko so (kar se hranjenja tiče) samostojni.