Čokolada je verjetno najljubši okus in najbolj pogosto uporabljena slaščica med ljudmi. Nastopa v različnih oblikah in koncentracijah. Človeškim predstavnikom godi njen okus ter dejstvo, da sprošča hormone dobrega počutja. Zato jo radi zauživamo pa tudi radi delimo z našimi bližnjimi. Tudi s štirinožci.
Ob tem pa je treba biti posebej previden pri hranjenju čokolade psom. Le-ti še posebej poželjivo pogledujejo lastnika, ki se le redko zmore premagati in odvrniti od hipnotičnega pogleda svojega ljubljenca. Slednji nalogo zelo dobro obvladajo…
Čokolada oz. kakav v njej, točneje snov imenovana teobromin, nastopa pri psih kot strup, ki skupaj z visokim deležem maščobe povzroči v hudih primerih celo smrt živali. Zato je bolj pametno pred nudenjem takega posladka dvakrat premisliti in seveda raje poseči po pasjih priboljških (obstaja pa tudi posebna čokolada za pse, brez škodljivih sestavin, za vse tiste, ki se ”koščku čokolade na dan” nikakor ne morejo upreti).
RAZLIČNE VRSTE ČOKOLADE in kako ta nastane
Kakav, kot eno bistvenih sestavin čokolade, pridelujejo iz sadov drevesa kakavovca. Te gojijo na plantažah v tropskih območjih. Sladek plod kakavovca je v obliki stroka, s presenetljivo grenkimi semeni v njem. S sadeži se prehranjujejo opice, ki pa zrna pustijo nedotaknjena. Tako v naravi poskrbijo za setev in nadaljevanje vrste kakavovca. Na gojenih drevesih pa obiranje sadov, ti rastejo direktno na deblu, vršijo izurjeni obiralci ročno, da ne poškodujejo skorje.
Ravno ta grenka semena so glavna surovina pri pripravi kakava. Vsebujejo specifične snovi, kot sta teobromin in kofein, v procesu obdelave pa jih pred transportom fermentirajo (pod bananinimi listi) in sušijo. Vse to traja kakšna dva tedna, pridelek pa s tem pridobi tipično rjavo barvo ter čokoladno aromo po kateri hrepenimo. V čokoladni industriji zrnje pražijo, meljejo, stiskajo (ob tem pridobijo olje, kakavovo maslo, ki se uporablja v kremah za sončenje, beli čokoladi, …) in grejejo, da dobijo želene konzistence:
- čokoladni liker (z brušenjem oluščenih kakavovih zrn),
- kakavovo maslo (izvleček iz kakavovega likerja),
- kakavov prah (trdni ostanek po ekstrakciji maščobe iz likerja), ki se tako lahko uporablja v nizko maščobni dietetiki.
Najpogostejša oblika čokoladne sladice je čokolada. Glede na vsebnost kakava, sladkorja in mleka v njej jo grobo ločujemo na tri vrste:
- temna, nesladkana čokolada (čokoladni liker s 50, 60 ali več procentnim deležem kakava),
- polsladka čokolada (z dobrim 30% deležem kakava, preostanek je sladkor, vanilija ali lecitin),
- mlečna čokolada (z minimalnim 10% delom kakavovega likerja, ostali del predstavlja mleko, vanilija ali lecitin).
ZAKAJ JE ČOKOLADA ŽIVALIM ŠKODLJIVA?
Včasih našim štirinožnim sopotnikom nudimo čokolado sami (enkrat v obliki čokoladnih tablic, drugič pa skrito v čokoladnih slaščicah), včasih pa si z njo sami postrežejo. Obakrat jim tako sladkanje v resnici lahko zagreni življenje (ne glede na obliko sladkanja).
V prvi vrsti je potencialni problem za živali vsebnost maščobe v čokoladi. Nenaden, močan dvig le-te v krvi lahko vodi do življenje ogrožujočega metabolnega obolenja imenovanega pankreatitis. Bruhanje, driska in huda bolečina v trebuhu so le začetek razvijajoče se katastrofe. Kasneje se razvijejo še znaki direktne zastrupitve s teobrominom, ki povzroča:
- bruhanje z drisko,
- nemir in hiperaktivnost,
- tresenje ter centralno živčni napadi,
- zviševanje srčnega utripa, ki vodi v nenormalen ritem,
- smrt v hudih primerih.
Traja približno štiri dni, da učinki čokolade izzvenijo in se snovi izločijo iz telesa. Če je pes prepovedano sladico ravnokar zaužil (seveda v prekomernih količinah), ga je priporočljivo čim prej peljati k najbližjemu veterinarju, ki bo sprožil bruhanje ter tako preprečil katastrofo. Drugače se mu obeta hospitalizacija in podporna terapija.
Več čokoladnega likerja vsebuje izdelek, več teobromina je prisotnega v njem. Tako predstavlja jedilna čokolada (za peko) živalim najhujšo grožnjo, sledita ji polsladka in temna, tema pa mlečna čokolada in čokolada skrita v čokoladnem pecivu.
Toksične doze teobromina znašajo: od 18 mg na kilogram telesne teže psa (povzroči blage simptome) do 36 mg na kilogram teže (sledijo težje oblike obolenja). Mlečna čokolada vsebuje približno 155 mg teobromina v 100 g izdelka, polsladka 100 g tablica čokolade 423 mg, v čokoladi za peko pa ga je nekje 1400 mg v enaki količini.