ALERGIJA NA HRANO in prehranski alergeni

Klinična slika alergije na prehranske beljakovine je slika srbeče kože pri psih ter mačkah.

Hišne živali pojejo v svojem življenju velike količine že pripravljene hrane, katera vsebuje tudi različno (kvalitetnejše hrane najmanj) količino sicer primarno neškodljivih dodatkov (polnila, barvila, konzervansi), ki pa se v telesu ljubljenčka metabolizirajo v drugačne oblike. Slednje lahko delujejo kot molekule, ki jih organizem prepozna za tujek in nanje njegov imunski sistem napadalno odreagira.

Srbeča koža je pri malih živalih večinoma obroben problem in ne povzroča težav. Ko pa se razvijejo rdeča, vlažna, brezdlačna mesta in ekcemi, ki se lahko komplicirajo s sekundarnimi (npr. bakterijskimi) infekcijami, pa obolenje že povzroča nelagodje ter zahteva čimprejšnjo strokovno oskrbo.

Klasični znaki, ki kažejo v smeri alergije na hrano pri psih so:

  • srbenje obraza,
  • grizenje prstov ali nog,
  • ekcemi trebuha,
  • ponavljajoče se infekcije sluhovodov.

Pri mačkah alergeni v hrani večinoma povzročajo srbeče izpuščaje po obrazu in vratu.

KAKO LOČITI ALERGIJO NA BELJAKOVINE V HRANI OD OSTALIH PREOBČUTLJIVOSTI?

Večina lastnikov zelo hitro za alergični odziv okrivi nedavno spremembo obroka oz. menjavo hrane. Vendar potrebuje preobčutljivostna reakcija za svoj razvoj precej dolgo obdobje. Tako živali hrano ali točneje beljakovino, ki kasneje povzroči alergijo, zauživajo do takrat že dlje časa, običajno več let (brez kakršnihkoli težav!).

Od alergije na hrano je potrebno čim prej ločiti alergijo na garje in atopijo (alergijo na dejavnike okolja), ker njuno reševanje zahteva drugačen pristop. Zato je tu nekaj namigov, ki nas usmerijo na pravo stran:

  • žival je bila zdravljena proti garjavcem, a uspeha ni videti
  • srbež se nikoli ni pojavil v povezavi z letnim časom
  • odgovor na terapijo s kortizoni je bil pomanjkljiv oz. delen (nezadovoljiv)
  • biopsija kože je pokazala tipične spremembe v povezavi z alergijo
  • vzorec sprememb na koži je tipičen za alergijo na hrano
  • spremembe na koži se niso pojavile pred starostjo petih ali šestih let

Katerakoli zgoraj navedena ugotovitev, opažanje, nas usmeri k sumu na prisotnost prehranskega alergena.

Se pa nemalokrat zgodi, da je ista žival alergična na več različnih skupin beljakovin (alergeni v hrani, alergeni okolja, alergeni zajedavcev, …). Tako moramo našemu praskajočemu se ljubljenčku zagotoviti redno in učinkovito zaščito npr. proti zunanjim zajedavcem (pogosto je razvita preobčutljivost na bolšji pik, ki situacijo lahko močno poslabša).

KAKO UKREPAMO OB SUMU NA PREHRANSKO PREOBČUTLJIVOST?

Osnovni princip vsake determinacije (poleg molekularne diagnostike specifičnih protiteles v krvi) alergene hrane oz. beljakovine (beljakovin) v njej je preizkus s HIPOALERGENO DIETO. Slednja ne sme vsebovati beljakovin (rastlinskega ali živalskega izvora), ki jih je žival jedla zadnjih šest mesecev. Pri izboru vira beljakovin (diete) moramo biti natančni: upoštevati moramo vsako malenkost, tj. hrano oz. priboljške tudi v izredno majhnih količinah in v daljših razmakih, v razdobju pol leta. Spisek ”prepovedane” hrane zna biti zelo dolg! Tako nam lahko ostane na izbiro le manjše število ustreznih virov prehranskih beljakovin in posledično neobičajne kombinacije mesa z ogljikovimi hidrati (npr. konjsko meso z ajdovo kašo, krompir z divjačino, …). Skupno pravilo vseh poskusnih (očiščevalnih) diet pa je en vir mesnega in en vir rastlinskega proteina, za našega ljubljenca povsem novega.

Če se stanje kože izboljša (računati moramo na daljše, večmesečno obdobje brez še tako drobnih prekrškov), lahko poskusimo ponovno uvesti (za dva tedna) v obrok hrano, ki jo je pes ali mačka zauživala pred poskusno dieto. V primeru, da se srbež ponovi, smo potrdili prisotnost alergije na hrano (ne pa še določili vrste beljakovine ali njihove kombinacije). Sledi lahko dolgotrajno postopno izločanje posamičnih beljakovin v poskusnih dietah ali točna, hitra določitev alergena z laboratorijskimi metodami. Ko je le-ta znan, se ga lahko bolj ali manj uspešno izogibamo ter s tem olajšamo življenje našemu kosmatemu sopotniku, pa tudi nam.

Obrok lahko kuhamo sami ali pa posežemo po že pripravljenih bolj ali manj strogih dietah. V zadnjem času kvalitetni proizvajalci v svojo ponudbo formuliranih diet vključujejo tudi zanesljive hipoalergene diete s posebej obdelanimi beljakovinami. To so hidrolizirani proteini, ki zaradi majhnosti svojih molekul ne povzročijo imunskega odgovora (kljub temu, da je beljakovina za žival dokazani alergen!).

KAJ ČE JE HIPOALERGENA DIETA NEUSPEŠNA?

Če se praskanje na dolgotrajni izločevalni dieti ne ustavi, je čas, da (ponovno) pomislimo tudi na druge možnosti ali komplikacije, odstopanja:

  • So sekundarne infekcije kože pod kontrolo?
  • Ste popolnoma prepričani, da žival ni (na skrivaj, od neke tretje osebe, zunaj na sprehodu,…) dobivala (sem in tja, čisto malo, …) oz. zaužila čisto nič drugega kot predpisano dieto?
  • Lahko izključimo prisotnost infestacije z garjavci?
  • Ali znaki alergije res kažejo samo v smeri prehranskih alergenov? Gre morebiti za kombinacijo različnih vrst slednjih?

Molekularni laboratoriji iz vzorca krvi dandanes že v dveh tednih izdelajo obsežen elaborat možnih alergenov ter odziv imunskega sistema vašega ljubljenca nanje. Glede na individualno sliko alergije oz. vrsto dokazanih alergenov pa se lastniki lahko odločijo tudi za izdelavo imunizacijske terapije, ki je v večini primerov uspešna (priporočljiva za beljakovine iz okolja, ki se jim ne moremo izogniti), a dolgotrajna in deluje kot nekakšno cepivo, ki preprečuje prekomeren imunski odziv.

S tem živalci omogočimo mirnejše dni, brez neprijetnega ščemenja, prebavnih motenj, hudega praskanja, sekundarnih infekcij, brez nemirnega spanca vseh družinskih članov in konec koncev mirno življenje vse pasje in mačje dni.