Prevečkrat predstavlja leglo mačjih mladičkov za lastnike popolno presenečenje: luštna mala mačkica od prejšnje jeseni postane kar naenkrat nekam čudno okrogla na pomlad, malo prej pa je imela obdobje pretirane prijaznosti, tudi ven jo je venomer vleklo, … Dejstvo je, da je vaša muca breja in nič kaj premlada za take stvari… Postala bo mačja mama, vi pa ste pred težko odločitvijo: imeti male mucke ali se odločiti za (sicer malo pozno) sterilizacijo.
KAJ SE DOGAJA PREJ?
Če se za operativni poseg ne odločate, vam postrežemo z nekaj podatki o fiziologiji reprodukcije pri mačkah, ki je, presenetljivo, sezonska. Spolno zrelost dosežejo pri starosti pet mesecev in več, odvisno od letnega časa (primerna dolžina dneva) ter dosežene telesne zrelosti (vsaj 80% odrasle telesne teže). Cikli gonitve se ponovijo dva do trikrat v toplem delu leta. Po starosti sedem do osem let pa postajajo neredni, sama brejost predstavlja vedno večji riziko. Takrat je čas, da muca zaključi svoje starševsko obdobje in da se lastniki odločite za sterilizacijski poseg.
Gonitveni cikel delimo v več faz
Prva se imenuje PROESTRUS, ki ga zaznamuje dvigovanje hormona estrogena in priprava na parjenje. Samica v tem času že privlači samce, vendar stika z njimi še ne dopusti. Značilen je pojav spremembe obnašanja: rade se drgnejo ob noge, tla, dvigujejo križ in rep, markirajo z urinom, so zelo glasne, … To traja 12 ur (kar je zelo kratko) pa vse do dveh dni.
Druga faza je ESTRUS. Takrat muca nadaljuje s svojim obnašanjem, tudi samce že sprejme, pripravljena se je pariti in ovulirati (pod pogojem sparitve). Estrična faza izzveni po približno enem tednu.
MEDESTRIČNA perioda povprečno traja od osem do deset dni s predpostavko, da sparitev ni uspela oz. ni bila možna. Vse se prične znova: kričanje, prilizovanje, označevanje teritorija, … Dokler ne pride do uspešnega spolnega odnosa, do začetka zime ali do (končno!) odločitve za operacijo.
Če je prišlo do sparitve in s tem tudi do sprostitve jajčec iz jajčnika, se prične daljše obdobje brez gonitve, DIESTRUS. Trajanje te faze je minimalno 35-37 dni (če je muca ovulirala in ni ostala breja) ali 64-66 dni, ko je muca breja in se konča s porodom.
Diagnostiko BREJOSTI izvedemo z različnimi metodami:
- lastnik ugotovi oz. posumi nanjo dokaj pozno, ko je žival vse bolj trebušasta, povečajo se ji seski, bol je mirna, … ;
- pri 30. do 35. dnevu po parjenju lahko odvzamemo kri za hormonsko testiranje in ločujemo stanje brejosti (relaksin) od nebrejosti (progesteron);
- ultrazvok potrdi prisotnost plodov v maternici v drugi polovici brejosti;
- rentgenska diagnostika je edina zanesljiva metoda za določanje točnega števila mladičev (v obdobju nad 45 dni brejosti, ko je skelet že mineraliziran);
- veterinar lahko zatipa razvijajoče plodove med 17. in 25. dnem po sparitvi, ko so spremembe na maternici tipične in ločljivost od drugih organov dobra.
Nega med brejostjo je preprosta. Bodoča mama potrebuje dovolj kakovostne hrane, sploh v drugi polovici brejosti in med dojenjem, ko se ji kalorične potrebe povečajo za trikrat.
Pomembna je preventiva proti zunanjim parazitom (bolhe, klopi), ki lahko povzročijo hudo slabokrvnost in pogine novorojenih mladičev. Izbrati je potrebno pripravke primerne za to obdobje (fipronil, selamectin). Previdnost oz. bolje prepoved pa velja za cepljenja brejih mačk, ki morajo biti pred nalezljivimi boleznimi kvalitetno (po programu) zaščitene že pred parjenjem.
V zadnjem tednu pred porodom večina mačk poišče mirno, toplo in mehko mesto za kotitev, stran od ljudi in drugih živali. Pri tem ji lahko pomagate.
KOTITEV
Nekajurni, včasih pa celodnevni nemir, lizanje, pripravljanje kotitvenega mesta, pospešeno dihanje, včasih bruhanje in mijavkanje so znaki pričetka porodnega obdobja. Telesna temperatura pade (v povprečju za stopinjo od njene normale), porodne krče pa takrat lahko pričakujemo v roku od 12 do 36 ur. Druga faza poroda zajema močne trebušne krče in rojstvo mladiča, tej pa sledi tretja z izločanjem plodovih ovojnic.
V povprečju traja porod okrog šest ur (odvisno od starosti matere, števila mladičev in stresnih dejavnikov med kotitvijo): približno vsako uro se skoti en mladič. Izločene posteljice mama muca večinoma zaužije (ni pa to nujno potrebno, tako da jih pred tem lahko odstranimo sami, le pazljivi moramo biti, da ne vlečemo za popkovnico in s tem povzročimo poškodbe trebušne stene pri mladiču). Nujno se moramo izogibati spreminjanju ali prestavljanju gnezda, saj s tem zaustavimo porod (ki se tako lahko nadaljuje šele naslednji dan) ali pa povzročimo stres pri muci ter posledično zanemarjanje novorojencev.
Po porodu je temen, rdeč nožnični izcedek normalen vse do tretjega tedna. Če je prisoten dlje, postane gnojen oz. smrdeč, je to povod za obisk veterinarja.
KOMPLIKACIJE MED IN PO PORODU
VAGINALNE KRVAVITVE med brejostjo niso normalen pojav. Večinoma nakazujejo na patološki proces in možnost splavitve legla. Če se izcedek pojavi v zadnjih tednih brejosti (osmi teden), lahko mladiče, ki se jim obeta predčasni porod, rešimo z izvedbo carskega reza. Oceno stanja mora narediti veterinar.
Motnje v POTEKU PORODA se kažejo z dolgotrajnimi in brezuspešnimi popadki (trajajočimi več kot eno uro). Takrat je obisk pri zdravniku za živali nujen. Možna je medikamentozna ali pa kirurška rešitev.
ZAOSTALA POSTELJICA praviloma povzroča različne stopnje vnetij maternice, ki se kažejo z nenormalnim nožničnim izcedkom, visoko telesno temperaturo, neješčnostjo, apatičnostjo ter posledično z zanemarjanjem mladičev. Tako stanje zahteva takojšnjo veterinarsko oskrbo s hospitalizacijo in eventuelno sterilizacijo.
Dan ali dva po skotitvi lahko popolnoma zdravi novorojenčki poginejo zaradi HEMOLIZE (neonatalna izoeritroliza krvi). Znaki obolenja so hitri (slabokrvnost, zlatenica, brezvoljnost) in jih lahko preprečimo le, če pred parjenjem oz. porodom poznamo krvno skupino mame muce (podobno kot Rh-faktor pri ljudeh). Večina mačk ima krvno skupino tipa A, nekatere (predvsem azijske pasme) pa tip B. Slednje preko kolostruma prenesejo na svoje mladiče protitelesa proti krvni skupini A, ki povzročijo razpad rdečih krvničk. Edina rešitev je, da novorojeni mucki ne dobijo mleziva matere, lahko pa sesajo pri njej po nekaj dneh.
KONČNO STERILIZACIJA
Večina lastnikov si niti ne želi mladičev ali pa vsaj ne dva do trikrat letno. Večino brejost njihove mlade mačice tudi preseneti in se po sili razmer soočajo s posledicami prepoznega razmišljanja o sterilizaciji. Tako vzgojijo prvo leglo mladih muck in se po tem odločijo za poseg. Vendar jih muca lahko ponovno prehiti. Dojenje mladičev namreč ne zavre spolnega cikla prav za dolgo: mama se lahko goni že kak mesec po porodu.
Idealno obdobje za sterilizacijo je kakšen mesec po odstavitvi mladih, ko mlečna žleza uplahne in je možnih komplikacij med posegom manj (slabo celjenje, infekcija rane, krvavitve). Če pa potrebne omejitve gibanja (predvsem pa druženja z drugimi mački) do operacije ne morete zagotoviti, je še vedno boljša odločitev muco sterilizirati med dojenjem.
NEGA MAČJIH SIROT
Včasih nesreča, bolezen ali neustrezno materinstvo lastnike prisili v vlogo nadomestnih mačjih mater.
Najpomembnejša naloga je obdržati mladiče skupaj, na toplem in suhem: priskrbimo jim mehko, ogreto (grelna blazina ali posoda), čisto (redna menjava pleničnih podlog) ležišče z visokimi stranicami (lahko tudi v pokritem transporterju), ki ga enostavno čistimo in po potrebi razkužujemo. Če pade telesna temperatura pod 34,5 st. C, muckom pade število srčnih utripov, preneha črevesna motorika in stanje podhladitve privede do pogina.
Druga pomembna stvar je hrana. Obstaja veliko že pripravljenih formul za vzgojo mladičev: v obliki tekočine ali prahu (slednji je uporabnejši, saj njegovo gostoto prilagajamo starosti ter zdravstvenemu stanju). Tudi doma lahko pripravimo kvalitetno hrano: pol skodelice polnomastnega mleka + en jajčni rumenjak + ena kapljica multivitaminskega pripravka + zdrobljen antacid (sladkor in CaCo3). Sestavine enakomerno zmešamo v mešalcu in
pustimo, da se izločijo zračni mehurčki. Pripravljeno mleko natočimo v stekleničko s cucljem (luknjo vanj naredimo s škarjami ali segreto šivanko) ter vse skupaj pogrejemo (pred hranjenjem preizkusimo okus in temperaturo). Hranimo jih vsaki dve do tri ure čez dan (tako bodo verjetno prespali noč) v pokončnem položaju, potem jih nežno masiramo (pospešimo podrigavanje). Za hranjenje jih ne budimo, saj ko bodo lačni, nam bodo to glasno dali vedeti. Je pa priporočljivo mucke redno tehtati: v prvih 24 urah izgubijo 10% porodne teže,
kasneje pa je njen prirast nekje od 8 do 11 g dnevno.
Poskrbeti pa je potrebno tudi za normalno odvajanje. Kajti: kar gre noter, mora tudi ven! Mladički za to v prvih tednih niso sposobni sami poskrbeti. Tako jim mora lastnik nadomestiti materino nego: redno uporabimo večji kosem vate in z njim drgnemo po spolovilu ter zadnjiku. S tem sprožimo refleksno odvajanje, po katerem moramo poskrbeti za čistočo (lahko uporabimo blag šampon v topli vodi, po umivanju živalco dobro osušimo). Ne sme vas motiti mehko in svetlo (rumeno) blato ali okrogel trebušček. To je normalno. Če pa niste prepričani, se le čim prej posvetujte z veterinarjem.
Z gosto hrano pričnemo, ko cuclja ne sesajo več, ampak ga že žvečijo in grizejo (starost tri do štiri tedne). Dajemo paštetasto strukturo hrane in čez nekaj tednov (med 4 in 6 tedni) že hrano trde konzistence. V nov dom jih oddamo pri starosti osmih tednov, ko so (kar se hranjenja tiče) samostojni.
Jasna Kopač Dolenc, dr. vet. med.