Vnetje mehurja pri mačkah (Težave z lulanjem)

Mačke, ki imajo obolenje v področju spodnjih sečil, kažejo enega od ali vse sledeče klinične znake:

  • krvav urin;
  • napenjanje ob lulanju, ki ga lastnik živali večinoma zamenja z neuspešnim napenjanjem na blato, in izločanje majhnih količin urina (po kapljicah);
  • pogosto umivanje v predelu spolovila (posledica pekočega draženja);
  • lulanje na neobičajnih mestih oz. izven mačjega stranišča;
  • (domena mačjih samcev) neuspešno izločanje urina oz. njegova blokada.

Glede na zunanje znake pa ne moremo ločiti posamičnih vzrokov obolenj enega od drugega. Kajti infekcije, tumorji, urinski kamni, … povzročijo enako klinično sliko. Zato je nujna strokovna pomoč in primerna terapija v čim krajšem času.

Pogostnost in vrsta obolenja sta močno odvisni od starosti živali in njenega spola. Tako se v starosti štiri do osem let najpogosteje pojavljajo idiopatska vnetja, kamni ter zamašitve sečnice. Pri deset in več let starih mačkah pa zasledimo predvsem primarne infekcijske vzroke, kamne v mehurju ali kombinacijo obeh ter različne stopnje ledvične odpovedi.

Diagnostika zahteva strokoven in celosten pristop, ki zajema kliničen pregled z obširno anamnezo, urinolize, rentgenske in ultrazvočne preslikave, vstavljanje katetra pod pomirjevalom oz. v narkozi, bakterijske kulture urina ter izdelavo antibiograma, … .

ZAPORA SEČNICE

Pri samcih srednjih let je pogosta komplikacija vnetja sečil blokada ali zamašitev ozkega izhoda sečnice v področju spolovila. Tu se naberejo vnetni sedimenti iz mehurja, drobni (mikroskopsko vidni) mineralni kristali ali celo majhni urinski kamenčki, ki tvorijo čepek in onemogočajo uriniranje. Tako stanje spremlja krvav urin, hudo in skorajda neuspešno napenjanje v stranišču, bolečina, slabo splošno stanje, tudi bruhanje z neješčnostjo.

Ob teh znakih je nujno mačkona čim prej odpeljati k veterinarju, kajti le-ta lahko loči akutno vnetje mehurja od blokade sečnice. Slednja je urgentno stanje, saj po treh do šestih dneh zastajanja urina v mehurju povzroči smrt zaradi zastrupitve!
Zato je opazovanje živali in prepoznavanje začetnih znakov življenjskega pomena.

CatOnToilet

Močno poln, do skrajnosti raztegnjen mehur povzroča:

  • bolečino v trebuhu (muc je zato nemiren, se umika),
  • neješčnost z bruhanjem in dehidracijo povzročeno s strani zastajajočih strupov (dušični produkti v urinu),
  • le-ti povzročijo tudi srčne aritmije.

Vse to so vidni znaki resnega obolenja in stanja, ki se prične razvijati že po enem dnevu staze urina.

Hitra rešitev vodi do popolnega okrevanja že v nekaj dneh. Potrebna je vstavitev urinskega katetra, spiranje sečnice ter mehurja, infuzijska terapija, protibolečinsko in eventuelno antibiotično zdravljenje. Glede na urinske analize nekatere živali potrebujejo dieto za topljenje kristalov, drugim pa je urinske kamne potrebno odstraniti s kirurškim posegom. Vzpostavitev normalnega pretoka in predvsem iztoka urina v doglednem času omogoča ledvicam ponovno vzpostavitev metabolnega ravnovesja ter regresijo bolezenskih znakov z normalno urinsko produkcijo.

Ko mačka odpustimo s hospitalizacije domov, mora biti lastnik pozoren na:

  • redno dajanje predpisanih zdravil,
  • hranjenje z ustrezno dieto (samo to in nič drugega!), najboljše v mokri obliki (konzerve, vrečke),
  • kontroliranje izločenega urina (frekvenca in količina),
  • spremembo v barvi urina (iz rdeče preko rožnate v bistro rumeno v nekaj dneh do tedna),

prehodnost katetra (mačji pesek zamenjamo z brisačami ali papirjem) ter zaščito z ovratnikom (uporaba 24 ur dnevno!).

Lastnik mačkona se mora zavedati, da obstaja velika verjetnost (sploh če se striktno ne drži danih strokovnih navodil), da se stanje še kdaj ponovi. Največkrat v tednu do dveh po prvi epizodi, ko vnetje še ni sanirano. Ob večkratnih ponovitvah ali nerešljivi blokadi sečnice veterinar kirurg izvede zahtevnejšo operacijo amputacije penisa z novo odprtino sečnice (širšo, ki pa je zato lažje vstopišče za bakterije in posledično kronični cistitis), uretrostomo.

IDIOPATSKI CISTITIS (vnetje mehurja nepojasnjenega razloga)

Tudi tukaj je nabor kliničnih simptomov enak kot pri vseh drugih obolenjih spodnjega dela sečil: krvav urin, težko uriniranje, lulanje na neobičajnih mestih, zapora urina, pogosto lizanje spolovila.

Je pa nekaj tipičnih značilnosti:

tendenca ponavljanja,

  • očitna povezava s stresnimi stanji,
  • obolenje mlajših mačk,
  • obrobna vloga kristalov kot vzroka.

Ker je velika verjetnost povezave obolenja s stresom, je pomembna preventiva in ukrepi povezani z njo: hranjenje z mokro hrano (povečan vnos vode v telo), izboljšanje življenjskega okolja (naravno za muca je
življenje na prostem, zato mora lastnik hišnega mačka poskrbeti za njegovo zabavo z igračami, ljudmi ali drugimi živalmi, za praskalnik, za plezala, …), možnost mirnega prostorčka za počitek, svoje stranišče in posodice s hrano ter svežo vodo.

Ob epizodi vnetja mehurja pa moramo živalco peljati v veterinarsko ambulanto, kjer po diagnostiki obolenja določimo ustrezno terapijo (analgetiki, miorelaksanti, sedativi, antibiotiki, antiinflamatoriki, tekočinska terapija).