Tako kot pri ljudeh se tudi pri živalih razvijejo alergije v smislu senenega nahoda. Vendar je situacija pri njih nekoliko bolj kompleksna. Drobni beljakovinski delci, ki nastopajo kot potencialni alergeni (cvetni prah, plesni, prašni delci, dlaka, kožne luske, …), pri ljudeh povzročajo kihanje in smrkanje (kot posledica inhalacije partiklov). Psom in mačkam pa se namesto vnetja sluznic in veznic predvsem pojavlja srbeče vnetje kože. Gre za vrsto kontaktne alergije, ki jo povzročajo alergeni v zraku.
Seveda pa je za razvoj alergije oz. nenormalen, buren odziv imunskega sistema na običajno prisotne beljakovine v zraku potrebna individualna predispozicija. Le-ta je večinoma genetsko pogojena in s tem vezana na pasme. Pasme psov, ki so k temu nagnjene, so večinoma: dalmatinec, zlati prinašalec, beli višavski terier, šer-pej, labradorec, ši-tzu, bokser, mops.
ZNAČILNOSTI ATOPIJE
Srbež, kot najočitnejši znak vnetja kože, se pojavlja ob različnih vzrokih: zunanji in notranji paraziti, alergija na hrano, sekundarne infekcije, … Vendar se nam ob kliničnih pregledih in vzetih anamnezah izluščijo najbolj pogosti znaki, ki vodijo k postavitvi suma prav na atopijo.
- sezonsko pojavljanje
Pri psih je obolenje v začetku vezano na določen del leta, kasneje pa sezonsko pojavljanje srbeža izzveni in se skoraj v 80% primerov pojavlja vse leto. Pri mačkah je slika bolj nespecifična, tako da je sezonsko izražanje nezanesljiv znak.
- pojavljanje v mladosti
70% psov ima diagnosticirano sezonsko atopijo v starosti od enega do treh let (alergija na hrano se npr. razvije v odrasli dobi pet do šest let). Tudi tu so mačke specifične: starost, pri kateri se srbež pojavi, ne igra vloge v diagnostiki.
- dober odgovor na terapijo s steroidnimi zdravili
Tu pa je odziv na zdravljenje s kortizonskimi pripravki pri mačkah in psih enak, torej hiter in zadovoljiv: srbež praviloma izzveni že v nekaj dneh (ob alergenih v hrani odgovor na zdravilo bolj variira).
- tipična lokacija sprememb
Atopija se kaže v nadraženosti kože na tipičnih mestih. Pri psih je tako najbolj pogosto prizadeto področje spodnjega dela trebuha in okončin, deli okrog zadnjika ter pod pazduhami, okolica oči in ust, neredko so vključeni v celotno sliko tudi sluhovodi kot kožna tvorba. Pri mačkah ponovno slika ni tako karakteristična. Tu se atopija izraža v štirih najpogostejših oblikah: polomljena dlaka brez poškodb kože, pojav zadebeljenih in rdečih mokrih žarišč (eozinofilni granulom), generalizirano suho vnetje kože z drobnimi krastami in srbenje obraza ter ušes. Za primerjavo z alergijo na prehranske beljakovine naj opozorimo, da so mesta težav podobna (vendar z drugačno anamnezo), medtem ko je vzorec pojavljanja pri pogosti alergiji na bolšji pik drugačen.
DIAGNOSTIKA
Poleg prej navedenih tipičnih kliničnih znakov, podatkov iz zgodovine poteka obolenja in njegovega morebitnega zdravljenja, se nam ponujata še dve metodi ugotavljanja oz. potrjevanja klinične diagnoze ”atopija”.
- intradermalni kožni testi
Področje neprizadete kože najprej obrijemo, nato pa vanj vbrizgamo majhne količine potencialnih alergenih beljakovin. Ocena reakcije je podana na osnovi izgleda otekline na mestu aplikacije (ob primerjavi s kontrolnimi točkami) in prisotnosti srbeža z rdečino. Test se opravlja v obdobju, ko ni težav (kar je pri napredovalih stanjih včasih težko) , ter ob prekinitvi zdravljenja z inmunosupresivnimi zdravili (večinoma en mesec).
- serološko testiranje
Gre za kvalitativno in kvantitativno laboratorijsko določanje prisotnosti specifičnih protiteles iz odvzete krvi. Pri tem prekinitev zdravljenja na splošno ni potrebna, paleta iskanih alergenov pa se (enako kot pri kožnem testiranju) izbira glede na pogostnost v geografski regiji. Možno je tudi istočasno določanje protiteles na ostale alergene (npr. paraziti, hrana, plesni).
Oba testa sta s svojimi rezultati edina podlaga za zdravljenje z imunoterapijo oz. desenzibilizacijo pacienta v primeru, ko se diagnosticiranemu alergenu v svojem okolju ne more popolnoma izogniti. V tem primeru laboratorij izdela individualno vakcino, ki jo po posebnem protokolu vbrizgavamo živali na dolgi rok. Uspeh je viden po šestih do dvanajstih mesecih, zato je klasična terapija potrebna še vsaj nekaj začetnih mesecev. Na žalost njen uspeh ni popolnoma zagotovljen (cca.25% psov odreagira nepopolno), saj je večina živali alergična na več beljakovin hkrati ali pa dotična beljakovina pri izboru za testiranje ni bila zajeta.
MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA
Ker je utopično pričakovati, da se bomo alergenom, ki z vetrom potujejo kilometre daleč, uspešno izognili, je terapija nujna. Pred tem je zelo pomembno, da kontroliramo sekundarne infekcije z bakterijami in glivicami (naravna mikroflora kože), ki komplicirajo alergični odziv organizma. Ko je to pod kontrolo, se lotimo blaženja nadraženosti kože.
- steroidni hormoni
Ti so učinkoviti predvsem v začetnem obdobju in za kratkotrajne terapije. Ob dolgotrajnem zdravljenju (potreben protokol zniževanja doze ter iskanje najnižje še učinkovite doze) pa se pojavljajo kakšni od nezaželenih stranskih učinkov (povečan apetit, pitje in posledično lulanje, izbruh latentnih infekcij in prikritih sladkornih obolenj, …).
- omega3 maščobne kisline
Te specialne maščobne kisline delujejo kot terapevtik tako, da onemogočajo proizvodnjo vnetnih substanc v koži. S tem znižujemo količino uporabljenih steroidov oz. odložimo njihovo uporabo. Terapija je dolgotrajna, saj je potrebnih šest tednov in več, da se pokaže učinek le-te.
- antihistaminiki
Skupaj z maščobnimi kislinami lahko uporabljamo tudi zaviralce histamina (mediatorja vnetja), ki dobro delujejo pri zdravljenju težav mačk, slabše (le v 10-20%) pa psov.
- ciklosporin
Ciklosporini so modulatorji vnetnega odgovora (uporaba v preprečevanju avtoimunskih obolenj, zavračanj tkiv po transplantaciji). Ker nimajo zaznanih stranskih učinkov, se uspešno uporabljajo kot zamenjava za steroidne pripravke.
Seveda pa moramo stik z alergenom kar se da tudi omejiti. V ta namen je priporočljivo kopanje s terapevtskimi šamponi, minimizirati zadrževanje v prašnem okolju, izogibati se stiku s cvetočimi sobnimi rastlinami, … Z uporabo primerne vitaminske podpore dodatno zvišujemo nespecifično odpornost koži, ki za ozdravitev potrebuje večje količine vitaminov B in H.
Pri perzistiranju simptomov kljub vsem izvedenim preventivnim in kurativnim ukrepom, se svetuje identifikacija alergena ter izvajanje imunoterapije.
Jasna Kopač Dolenc, dr. vet. med.